Zimska idila

Zimska idila malo drugače!





UREDBA o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla
Naj bo to dovolj!

Lep prvi snežni dan vam želim!
Martin

Edit 14.12.: Zaradi dobrososedskih odnosov umikam fotografijo s trakorjem, vendar bi želel, da se debata nadaljuje!

Debata iz facebooka:

1:A lahk vprašam kake nevarne snovi so to?

vse je naravnega izvora!!

Nitratno direktivo si že bral kdaj?

2:LOL. Si že slišal za Apaško polje?

http://sobotainfo.com/novice/ogled/4354/?s=nl

3: je blo v nedelo po kmetijski odaji, da je letos zaradi mokre jeseni dovoljeno vozit do 1.decembra na površine z zeleno odejo in do 15. decembra na površine brez zelene oddeje, tk da ...

1:

Nič novga, sej zak pa tej misliš, da smo čakali do zadnega?!

biologi so tk sam zato, da drek mešajo!!!! :))))))

8. člen

(1) Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih brez zelene odeje prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, razen na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, kjer je vnos prepovedan od 1. decembra do 31. januarja.

(2) Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih z zeleno odejo prepovedano od 1. decembra do 15. januarja, razen na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2 te uredbe.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, na podlagi strokovno utemeljene pobude Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ob izjemnih vremenskih razmerah dovoli gnojenje z gnojevko in gnojnico v obdobju prepovedi.

A si znaš razlagat to al pa ne pa ni moj problem!!

2:

No no poba, zdej pa mešaš hruške in jabolka. Tu sta na tapeti dve stvari: pravna podlaga, ki dovoljuje gnojenje in biološki vplivi gnojenja. Jaz sem komentiral na to drugo. Signifikantna rastlinska aktivnost se ustavi še pred datumom, ki ga določa zakon. Rastline žal ne znajo brati. To pomeni, da vsa gnojnica, ki se spere v zemljo v tem času preide v tak ali drugačen vodni vir +- nespremenjeno (kar se lahko dokazuje preko koliformnih bakterij). Zaradi nižjih temperatur je denitrifikacija v zemlji prav tako zmanjšana. 15.11. oz. kasnejši datum je privlečen iz riti in nima veze z biološkimi zakonitostmi, ki veljajo v tem podnebnem pasu.

Martin Kavšček:

Se mi zdi, da gre tukaj za širši problem, kot je samo ta uredba in to, da se jo kr vsepovprek krši.

1.: Najprej je tu problem izobraževalne narave. Namreč, vsi se strinjamo, da velike tovarne onesnažujejo zrak, za kar morajo tudi plačevati posebne okoljske dajatve ter spoštovati ustrezne standarde. Znanstveniki so namreč že dovoljkrat dokazali neposreden vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi.
Če pogledamo onesnaževanje voda se je stvar začela premikati v smeri varovanja začela premikati dosti kasneje, znanje o boleznih povezanih z oporečno pitno vodo pa še ni toliko "med ljudmi".Zaradi tega se večina ljudi pomena čiste pitne vode zaveda samo načelno.

2.: Kot je že Roman poudaril v tem času ne poteka več fotosinteza v rastlinah, zato rastline niso sposobne sprejema hranilnih snovi iz gnojevke, katera se spere v podtalnico. Vprašaj se, zakaj dejansko gnojite? Zato, da bo njiva oz. travnik dobro pognojen in bodo rastline na njem boljše rastle? V tem primeru bodo od dotične gnojevke dobile bore malo. Zakaj torej metati gnojila stran?

3.: Glede na to, da je država sprejela uredbo, bi tudi ona sama morala poskrbeti za njeno udejanjanje! Pa ne le z boljšim nadzorom, vendar z usmerjeno politiko. Glede na to, da je v zimskem času prepovedano polivanje, potrebujejo kmetje večje zadrževalnike, ki si jih ni lahko privoščiti. Verjetno bi bilo smotrno vzpodbujanje gradnje z različnimi oblikami subvencij in kreditov z nizkimi obrestnimi merami.

@ Klemen, upam da ne razumeš tega kot napad nate, samo hotel sem da se določene stvari izpostavi. Zavedam se, da stvari niso samo črno-bele in točno vem zakaj si polival gnojevko - ker je jama polna. A za določene stvari je dobro, da se čim večkrat pojavijo v javnosti in da se o njih govori - mogoče tako celo spremenimo kaj na bolje. Sicer pa sej veš, več glav več ve.

@Jernej, verjetno je res to, kar si povedal. Sem šel brati uredbo in imaš prav, vendar pa ista uredba določa tudi, da je polivanje prepovedano na površinah namočenih z vodo, z zamrznjenimi tlemi ter snežno odejo debelejšo od 10 cm. Ampak to je samo uredba, ki niti nima toliko skupnega z realnim življenjem.

Resnično upam, da smo biologi še za kaj drugega kot za drek mešat, saj upam da se bom zaposlil kje drugje kot pa ravno na čistilni napravi;).

Lp, Martin

5:pa ni lepo da sosede slikaš pa daješ gr slike

4: Saj sem v zadnjem zapisu napisal zakaj sem to storil, poleg tega pa na sliki ni vidnega obraza ali registrske tablice, ravno zaradi tega, da je zagotovljena neka mera varnosti osebnih podatkov. In sama objava, kot sem že rekel, ni naperjena proti sosedom osebno!

6:Ko je Slovenija sprejela nitratno direktivo, smo morali vsi kmetje povečati kapacitete za skladiščenje organskih gnojil na tako velikost, da zagotavlja skladiščenje vsaj za pol leta. Za to smo imeli rok in pa dobili smo nekaj malega denarja, vendar ne vsi. Država je, ko se je rok iztekel, gladko obrnila hrbet in se niso več sekirali za to. Toliko o spodbudi države za ekološko sprejemljivo kmetijstvo.

Se povsem strinjam s tabo, Martin, da ni prav, da gnojnico vozimo že od konca oktobra naprej. Letos konkretno je bila pri nas vegetacija aktivna do prvih dni novembra. Od takrat naprej je to seveda škodljivo, kar pa je tudi za kmeta - neposredna izguba, saj tista gnojila, ki jih zvozimo v obliki gnojnice ali gnojevke v jeseni na površine, večinoma izhlapijo ali pa se izperejo. Na žalost veliko kmetov o tem sploh ne razmišlja. Vendar se stvari počasi popravljajo, tudi z boljšo izobrazbeno strukturo kmetov.

Edit 17.12.:

Komentar prof. dr. Mihaela J. Toman-a:

Edino kar lahko povem je to, da si pri nas zakone in uredbe lahko vsak razlaga po svoje kot mu je volja. Vceraj sem imel dolgo sejo sveta ZRSVN v Semicu, problematika polivanja gnojevke je bila ena od tem in prisla sta resorna inspektorja za okolje in prostor in za kmetijstvo. Kaj lahko naredijo, ne kaj dosti, letos so izdali stiri kazni, ni se pravniomocno, kazen smesna (100evr.). Brez haska, ustanovljena civilna iniciativa, to zdaj pomeni, da se grdo gledajo kmetje s prikolicami in tisti, ki hocejo cisto pitno vodo.

Kam to pelje, v nadaljne umiranje slovencev nekaj let pred drugimi, v zastruplejno okolje, pa pri ten nitrati sploh niso najbolj grozna stvar. In res se lahko vprasam, ce je se kje PRAVA KMECKA PAMET in koliko kmet placa za porabo pitne vode s katero sprira kravam drek ispod riti in ne ve vec, da so bile zato vcasih vile. Slovenclni pac

Vseeno zelim nekaj zimske idile,

MJ Toman