Monday 13 December 2010

Honey, I'm comming!

Še malo, še malo... To in miljoni drugih misli povezanih s potovanjem mi švigajo skozi glavo v teh trenutkih. Koliko štumfov naj vzamem, koliko denarja, komu moram pisati, kaj naj si pogledam, ali bo sploh vredu, kaj pa če ne bodo znali angleško...?

Današnji dan je minil v znamenju priprav. Natisniti vse boarding pass-e, spakirati vse foto zadeve, si zapisati kontakte vseh, spakirati vse gate in štumfe, razmišljati o te, kaj vse bi lahko pogrešal, ker je ruzak itak premajhen.

Španija, Maroko, honies, I'm comming!

Vabljeni k branju bloga med potovanjem! Obljubim, da se čim večkrat javim in objavim tudi kakšno fotko!

Se vidimo 12.1.2011!




Jernej Mrovlje je napisal recept za dobre energijske ploščice. So kar okusne, amapk v drugem poizkusu bodo še bolj!

Sunday 12 December 2010

Črni vrh (1543m.n.v.)

Današnje sonce nas je zvabilo na sprehod od Grmovškovega doma do Črnega vrha. Črni vrh je najvišji vrh Pohorja in ponuja lep pogled na Mislinjsko dolino, Uršljo goro, Peco in Karavanke.















Friday 10 December 2010

Saturday 4 December 2010

Dagnje


Danes smo jedli školjke na buzaro! V fotkanju hrane nisem ravno ekspert, zato so dobrodošli komentarji!

lp,martin


Friday 3 December 2010

Zimska idila vol.3

»V času sneženja 27. in 28.11.2010 so koncesionarji izvedli drugo večjo akcijo zimske službe, v kateri je sodelovalo 225 cestarjev, 95 strojnikov, 301 voznik in 147 ostalih oseb. V akciji je bilo 294 tovornih vozil, 47 unimogov in traktorjev, 55 strojev ter 104 avtomatski ter 193 vlečnih posipalcev. Pred sneženjem je bilo na vseh območjih izvedeno preventivno posipanje. Ob sneženju se je začelo posipanje in nato pluženje z vsemi razpoložljivimi ekipami.«

To sporočilo so v začetku tedna posredovali iz zimske službe Direkcije za ceste RS. Pogled na razpredelnico porabljenega materiala nam pokaže porabo 4.818 ton soli, 3.557 kubičnih metrov agregata ter 21.900 litrov raztopine magnezijevega klorida.




Verjetno je izgubljanje besed o škodljivosti posipanja cestišč nepotrebno, saj na to nakazujejo številne študije. Eno izmed njih so opravili tudi na Ljubljanski Biotehniški fakulteti. Ugotovili so negativne posledice soljenja, ki se kažejo v povečanem zasoljevanju zemljišč ob cestah, ter propadanju dreves, ki se kažejo v obliki bledenja (kloroz) in odmiranja (nekroz) listov. Posebej ogroženi so stari drevoredi, nekateri od njih so celo spomeniško zaščiteni.
Študije v drugih državah so pokazale negativne vplive na povečano slanost podtalnice, v kateri počasi narašča koncentracija klora in natrija. S študijo v Kanadi so dokazali da se v podtalnico izpere kar 55% soli, nasprotno je prej veljalo mnenje, da se večina soli spere v tekoče in stoječe površinske vode.




Bojan Žlender, predsednik Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, pravi, da je vprašanje soliti ali ne prav toliko politično kot strokovno vprašanje. V Skandinaviji, Švici ter nekaterih mestih v Avstriji in Nemčiji so se odločili da cest v mestih ne plužijo do golega ampak na cestišču pustijo tanko plast snega, na katero posipljejo pesek, snega pa se nato sprime s cestiščem. Takšen ukrep zagotovo pripomore k manjši obremenjenosti okolja, vendar je za to potreben miselni preskok ljudi. V zgoraj omenjenih državah najprej poskrbijo za pločnike in javni promet, nato pa se lotijo ostalih cest. Si predstavljate jezo voznikov v Sloveniji ob takem ukrepu, kjer slišim veliko kritik že navsezgodaj zjutraj o nepripravljenosti cestnih služb in o tem kako bi morale vse ceste biti perfektno splužene in posipane že zgodaj zjutraj.

Takole izgleda cesta v Norveškem Trondheimu 14 dni po sneženju. Foto: Rok Močnik


Ob vse glasnejšem pritisku po varovanju okolja bo tema o soljenju cest v prihodnjih letih verjetno zmeraj glasnejša. Odločitev ali nam več pomeni okolje in manjša obremenjenost le-tega ali dobra volja ter udobnost voznikov bo v prihodnosti ena izmed resnih političnih tem v državi.



besedilo:Martin Kavšček, Foto: Martin Kavšček

Tuesday 30 November 2010

Sunday 28 November 2010

Zimska idila vol.2

Tokrat je slika malo bolj estetska kot v prejšnji idili, vendar vseeno kaže na problem onesnaževanja okolja. Prekomerno svetlobno onesnaževanje neugodno vpliva na nočne metulje ter nekatere druge insekte, prav tako pa ima negativne posledice za zdravje ljudi, da ekonomskega vidika sploh ne omenjam posebej.

Več o svetlobnem onesnaževanju si lahko preberete na spletni strani društva temno nebo.

Eden izmed večjih onesnaževalcev v državi je Rimokatoliška cerkev, ki ima osvetljene številne cerkve po vsej državi. Morda bi bilo ta denar smotrnejše porabiti za kaj drugega?

Lp, Martin Kavšček

Saturday 27 November 2010

Zimska idila

Zimska idila malo drugače!





UREDBA o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla
Naj bo to dovolj!

Lep prvi snežni dan vam želim!
Martin

Edit 14.12.: Zaradi dobrososedskih odnosov umikam fotografijo s trakorjem, vendar bi želel, da se debata nadaljuje!

Debata iz facebooka:
1:A lahk vprašam kake nevarne snovi so to?
vse je naravnega izvora!!
Nitratno direktivo si že bral kdaj?

2:LOL. Si že slišal za Apaško polje?
http://sobotainfo.com/novice/ogled/4354/?s=nl

3: je blo v nedelo po kmetijski odaji, da je letos zaradi mokre jeseni dovoljeno vozit do 1.decembra na površine z zeleno odejo in do 15. decembra na površine brez zelene oddeje, tk da ...

1:
Nič novga, sej zak pa tej misliš, da smo čakali do zadnega?!
biologi so tk sam zato, da drek mešajo!!!! :))))))

8. člen

(1) Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih brez zelene odeje prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, razen na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, kjer je vnos prepovedan od 1. decembra do 31. januarja.

(2) Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih z zeleno odejo prepovedano od 1. decembra do 15. januarja, razen na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2 te uredbe.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, na podlagi strokovno utemeljene pobude Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ob izjemnih vremenskih razmerah dovoli gnojenje z gnojevko in gnojnico v obdobju prepovedi.

A si znaš razlagat to al pa ne pa ni moj problem!!

2:
No no poba, zdej pa mešaš hruške in jabolka. Tu sta na tapeti dve stvari: pravna podlaga, ki dovoljuje gnojenje in biološki vplivi gnojenja. Jaz sem komentiral na to drugo. Signifikantna rastlinska aktivnost se ustavi še pred datumom, ki ga določa zakon. Rastline žal ne znajo brati. To pomeni, da vsa gnojnica, ki se spere v zemljo v tem času preide v tak ali drugačen vodni vir +- nespremenjeno (kar se lahko dokazuje preko koliformnih bakterij). Zaradi nižjih temperatur je denitrifikacija v zemlji prav tako zmanjšana. 15.11. oz. kasnejši datum je privlečen iz riti in nima veze z biološkimi zakonitostmi, ki veljajo v tem podnebnem pasu.

Martin Kavšček:
Se mi zdi, da gre tukaj za širši problem, kot je samo ta uredba in to, da se jo kr vsepovprek krši.

1.: Najprej je tu problem izobraževalne narave. Namreč, vsi se strinjamo, da velike tovarne onesnažujejo zrak, za kar morajo tudi plačevati posebne okoljske dajatve ter spoštovati ustrezne standarde. Znanstveniki so namreč že dovoljkrat dokazali neposreden vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi.
Če pogledamo onesnaževanje voda se je stvar začela premikati v smeri varovanja začela premikati dosti kasneje, znanje o boleznih povezanih z oporečno pitno vodo pa še ni toliko "med ljudmi".Zaradi tega se večina ljudi pomena čiste pitne vode zaveda samo načelno.

2.: Kot je že Roman poudaril v tem času ne poteka več fotosinteza v rastlinah, zato rastline niso sposobne sprejema hranilnih snovi iz gnojevke, katera se spere v podtalnico. Vprašaj se, zakaj dejansko gnojite? Zato, da bo njiva oz. travnik dobro pognojen in bodo rastline na njem boljše rastle? V tem primeru bodo od dotične gnojevke dobile bore malo. Zakaj torej metati gnojila stran?

3.: Glede na to, da je država sprejela uredbo, bi tudi ona sama morala poskrbeti za njeno udejanjanje! Pa ne le z boljšim nadzorom, vendar z usmerjeno politiko. Glede na to, da je v zimskem času prepovedano polivanje, potrebujejo kmetje večje zadrževalnike, ki si jih ni lahko privoščiti. Verjetno bi bilo smotrno vzpodbujanje gradnje z različnimi oblikami subvencij in kreditov z nizkimi obrestnimi merami.

@ Klemen, upam da ne razumeš tega kot napad nate, samo hotel sem da se določene stvari izpostavi. Zavedam se, da stvari niso samo črno-bele in točno vem zakaj si polival gnojevko - ker je jama polna. A za določene stvari je dobro, da se čim večkrat pojavijo v javnosti in da se o njih govori - mogoče tako celo spremenimo kaj na bolje. Sicer pa sej veš, več glav več ve.

@Jernej, verjetno je res to, kar si povedal. Sem šel brati uredbo in imaš prav, vendar pa ista uredba določa tudi, da je polivanje prepovedano na površinah namočenih z vodo, z zamrznjenimi tlemi ter snežno odejo debelejšo od 10 cm. Ampak to je samo uredba, ki niti nima toliko skupnega z realnim življenjem.

Resnično upam, da smo biologi še za kaj drugega kot za drek mešat, saj upam da se bom zaposlil kje drugje kot pa ravno na čistilni napravi;).

Lp, Martin

5:pa ni lepo da sosede slikaš pa daješ gr slike

4: Saj sem v zadnjem zapisu napisal zakaj sem to storil, poleg tega pa na sliki ni vidnega obraza ali registrske tablice, ravno zaradi tega, da je zagotovljena neka mera varnosti osebnih podatkov. In sama objava, kot sem že rekel, ni naperjena proti sosedom osebno!

6:Ko je Slovenija sprejela nitratno direktivo, smo morali vsi kmetje povečati kapacitete za skladiščenje organskih gnojil na tako velikost, da zagotavlja skladiščenje vsaj za pol leta. Za to smo imeli rok in pa dobili smo nekaj malega denarja, vendar ne vsi. Država je, ko se je rok iztekel, gladko obrnila hrbet in se niso več sekirali za to. Toliko o spodbudi države za ekološko sprejemljivo kmetijstvo.

Se povsem strinjam s tabo, Martin, da ni prav, da gnojnico vozimo že od konca oktobra naprej. Letos konkretno je bila pri nas vegetacija aktivna do prvih dni novembra. Od takrat naprej je to seveda škodljivo, kar pa je tudi za kmeta - neposredna izguba, saj tista gnojila, ki jih zvozimo v obliki gnojnice ali gnojevke v jeseni na površine, večinoma izhlapijo ali pa se izperejo. Na žalost veliko kmetov o tem sploh ne razmišlja. Vendar se stvari počasi popravljajo, tudi z boljšo izobrazbeno strukturo kmetov.

Edit 17.12.:
Komentar prof. dr. Mihaela J. Toman-a:

Edino kar lahko povem je to, da si pri nas zakone in uredbe lahko vsak razlaga po svoje kot mu je volja. Vceraj sem imel dolgo sejo sveta ZRSVN v Semicu, problematika polivanja gnojevke je bila ena od tem in prisla sta resorna inspektorja za okolje in prostor in za kmetijstvo. Kaj lahko naredijo, ne kaj dosti, letos so izdali stiri kazni, ni se pravniomocno, kazen smesna (100evr.). Brez haska, ustanovljena civilna iniciativa, to zdaj pomeni, da se grdo gledajo kmetje s prikolicami in tisti, ki hocejo cisto pitno vodo.

Kam to pelje, v nadaljne umiranje slovencev nekaj let pred drugimi, v zastruplejno okolje, pa pri ten nitrati sploh niso najbolj grozna stvar. In res se lahko vprasam, ce je se kje PRAVA KMECKA PAMET in koliko kmet placa za porabo pitne vode s katero sprira kravam drek ispod riti in ne ve vec, da so bile zato vcasih vile. Slovenclni pac

Vseeno zelim nekaj zimske idile,

MJ Toman

Friday 26 November 2010

Nov objektiv, Tamron 17-50 2.8

Jej, moja foto torba je novejša za nov objektiv. Starega nikkorja 18-7 f/3.5-4.5 je zamenjal tamron z fiksno zaslonko 2.8 po celotnem zoomu. Prvi vtis je dober, le ostrenje je malo glasno :)

Par slikic iz prve probe:






Martin Kavšček

Wednesday 10 November 2010

Vision Board

S konceptom Vision board-a oz. table želja sem bil seznanjen šele pred kratkim. Ideja se me je kar prijela, sama filozofija pa že deluje. Prisežem.
Za tiste, ki ne veste kaj to je: Gre za koncept, da v prostoru,kjer živiš ustvariš tablo, kamor lepiš pozitivne misli ter stvari, ki bi jih rad počel. Dobre misli privlačijo ideje in ljudi v tvoje življenje, tvoje želje pa se uresničujejo. Če si tega res želiš:).

Moja internetna vision board:



Salomonovi otoki: Tam daleč, skoraj nedotaknjeni a vseeno tako krhki! Napadani s strani velesil, ki tu iščejo strateški položaj in sproti uničujejo še naravno in kulturno dediščino. Rad bi spoznal ta košček zemlje, ter pripomogel delček k mozaiku prizadevanj za boljše življenje na našem planetu!



Permakultura: Nov način kmetovanja, osvobojen spon vladnega financiranja in nesmiselnih ukrepov, ki namesto blagostanja ljudi prinaša odvisnost bedo in vrsto socialnih ter okoljskih problemov. Izobrazba na tem področju v Sloveniji ni na ravno zavidljivem nivoju. Glede na to, da imamo v bližini Upornega kmeta, Seppa Holzerja, je škoda da delčka njegovega bogatega znanja ne prinesemo tudi v naše kraje! Ustanovitev zavoda za permakulturo,ki bi se ukvarjal z implementacijo tega v Sloveniji zelo primernega načina kmetovanja ter z ohranjanjem zdravega okolja za vse ljudi je v Sloveniji zelo potrebna.



Maroko, država na severu Afrike.Tako drugačna od nas a vendar tako blizu. Sploh v času globalne vasi. Tja sem si želel že par let. In, kdaj če ne zdaj?! 15. decembra odpotujem v puščavo! Ne dvomim, da bo potovanje popolni uspeh!



Biologija, veda o vsem žive in še delu neživega. Širina vede je neizmerna in težko je izbrati področje, katero te res zanima. Meni bo to seveda uspelo!Z lahkoto!




Gore. Slovenija jih je polna. Moj Dnevnik s slovenske planinske pešpoti pa bo bolj polen vsak dan!

To je le nekaj želja, ki me mi bodo uresničil v bližnji prihodnosti! I believe!

Fotke so vse vzete iz neta, upam da pri tem nisem kršil preveč avtorskih pravic!

Carpe diem! Ride si sapis!
Martin

Wednesday 11 August 2010

Oj, Triglav, moj dom....

Oj, Triglav, moj dom poje znana Slovenska pesem. Pravijo, da dokler nisi bil na Triglavu nisi pravi Slovenec. Ta vikend sem tudi jaz postal pravi Slovenec :) Na vrhu je bila kar gneča, čeprav sem po pripovedovanju pričakoval še več ljudi. Triglav je res daleč od tistega opevanega planinskega raja, kjer vlada tišina. Zmotila me je predvsem priljubljena slovenska navada - moramo res povsod piti Laško? Tik ob Aljaževem stolpu je celo sedel prodajalec, ki je na vrh pretovoril dva platoji piva in jih tam prodajal. Ja, res, najbolje da Jankovič z javno-zasebnim partnerstvom zgradi na vrhu supermarket :).



Štartali smo okoli šestih na Rudnem polju ter se preko Vodnikove koče povzpeli do Doma Planika na 2404m. Pogled na Bohinj zjutraj je bil lušten...



Pogled na Kredarico iz Malega Triglava. Nisem si mislil da je to tako velika zadevščina...



Na poti na vrh nas je spremljala gneča. Čeprav sem si po pripovedovanjih predstavljal še več ljudi, je vseeno vrh obiskalo mnogo planincev...


Tako pa izgleda Triglavski ledenik, zeleni sneg...

Na vrhu nas je čakala poslastica - krst!

Naslednje jutro smo vstali zgoda, zelo zgodaj!


Planinec ob Zelenem jezeru.

Igra svetlobe ter megle...

Jap, končno sem jih videl. Bilo jih je 8 :)

Takole so se pasli ter nastavljali soncu...

Dolina Trgilavskih jezer je polna lepih rožic.


Za konec pa še skupinske!

Saturday 10 July 2010

Zadni trije tedni

Zadnje tri tedne sem preživel na potepanju po bližnji in malo manj bližnji okolici. Tako je nastalo mnogo motivov, lušnih, smešni, estetskih in malo manj estetskih. Spodaj si poglejte tri slikce, za vsak teden ena.



Makro Lilije,terenske vaje iz Ekologije rastlin, Rakov škocjan.





Pogled iz planine Vogar na Bohinjsko jezero. Terenske vaje iz Limnologije.



Otoček Lavsa v Narodnem parku Kornati - zaliv v katerem smo prenočevali prvi dan jadranja po Dalmatinskih otokih in otočkih.

Saturday 5 June 2010

Belica (Hierophis gemonensis)


Na Rabu, kjer smo preživeli teden na terenskih vajah iz Ekosistemov, smo poleg rož določali tudi plazilce :) Tako smo opazili tudi v Sloveniji precej redko vrsto Belico (Hierophis gemonensis). Ujel jo je Teo, tako da hvala Teo :)

Sunday 4 April 2010

In the searching...

... of nice moment, that take your breath away. In the searching of little things that make you happy. In the search of nice things that let you forget a cruel world outside.

Impresivno, da so te fotke posnete le par korakov stran od ljubljanske deponije ob hrupu velikih tovornjakov v ozadju!






Močvirski Tulipan ;)