Plzen ter Česke Budejovice - Potep po češki, tretji del.

Že kar nekaj časa je minilo od zadnje objave o potepanju po Češki. Danes nadaljujem z naslednjim dnevom.

Prva stvar zjutraj je bila ogled pivivarskega muzeja v Plznu, kjer varijo svetovno znani Pilsner Urquel. Pivovarno so ustanovili leta 1842, ko so se združili lokalni varilci piva, ter nastopili na trgui z enotno blagovno znamko. Vse od takrat je pivovarna zgodba o uspehu, pivo je doživelo mnogo slave tako med preprostimi ljudmi, kot tudi med znanimi osebnostmi. Na trgu se ves čas pojavljajo znamke s podobnim imenom, vendar se še nobeni ni uspelo približati izvirniku.

Vrata stare pivovarne, skozi katera so delavci mnogo let hodili na delo.



Vodni stolp.

Polnilna linija, ki obsega 11.000 kvadratnih metrov obratuje 24/7, v eni izmeni je v njej le 10 delavcev. Celotna pivovarna daje delo približno 800 ljudem.



Pokušina tradicionalno varjenega piva. Nefiltriranega ter nepasteriziranega.



WAW, kok različnih vrst piv.

Če boste kdarkoli hodili po teh koncih, vam ogled vsekakor priporočam. Zanimivo, lepo organizirano, skratka na nivoju.

Še sprehod do centra mesta, kjer sva naletela na razstavo Zemlja, pogled z neba francoskega fotografa Yanna Arthusa-Bertranda.

Razstava, ki jo je leta 2005 gostil tudi ljubljanski park Tivoli se sproti doplnjuje z novimi fotografijami.



Detail iz vrha cerkve.



Ulica od zgoraj.

Plzen je še eno izmed mnogih čeških mest, ki je med vikendi zeloooo zaspano. V centru se ni dogajalo nič, tu pa tak kakšen mimoidoč drugače pa mesto duhov. Zato sva pot nadaljevala do Českih Budejovic.

Končno je posijalo malo sončka.



Večerja v fancy hotelu. Na meniju danes polžki. Njami. Pa še poceni so bli.

Gimnazija.



Glavni trg ima obliko kvadrata, ki je dolga 144m , na sredini pa stoji velika fontana.




Iskanje nenavadnih perspektiv. Na fotografiji mestna hiša.



In še iskanje deatilov na pročeljih.

Še en dans se je počasi bližal koncu, zato sva se odpravila proti hotelu. Tokrat sva v hotelu*** spala za borih 15E na osebo;) Večer je bil kot nalašč za krajši sprehod do nakupovalega centra, kjer sva kupovala vse sorte bedarij, kupila pa kot ponavadi nič;)

Lep pozdrav do naslednjič, ko bo na vrsti 4 del reportaže.

Linki do prvih dveh delov reportaže:

1. Praga
2. Karlovy Vary ter Plzen
   

Vlak

Malo sprostitve med učenjem. Zadnje čase sem imam kar nekaj navdiha. Upam, da vam je fotka všeč.

Destinacija:Sežana

Hotel sem doseči občutek, kot da je fotka posneta na film...Upam, da mi je vsaj približno uspelo.

Med fotkanjem sem dobil še nekaj obetavnih idej. Upam, da jih čimprej uresničim!

Stay tuned!

Žmavc & sošolci:)

Danes po organski smo se z parimi sošolci (in sošolkami se razume) odpravili na pir v Žmavca...Sprostitev po napornem izpitu (držte pesti da smo naredli) je dobro dela...No, le Sandra in Blažka nista bili zlo navdušeni nad poziranjem, a sta se na koncu le vdali(kot da sta imeli izbiro:))

Sandra zamišljeno zre v Roka.



Na zdravje!



Blažka, je bil dober ane?


Biolog...itak:) (V ozadju Tilen ter Jure).

A nima sandra lepe ure;)



Še skupinska pred odhodom:)

Ja bilo je lepo, dokler je trajalo:) Organske nismo naredli(vsaj jst ne). Bo drugič bolš;)

edit(29.8.2007, 19.45): zaradi velikega zanimanja dodajam še slike s kešom:)


Rok je Blažki na koncu ponudil 20 hrvaških kun:) Le zakaj? Rok, zahtevam pojasnilo!

Na začetku se je malo upirala

A je na koncu le sprejela ponujeno, in denar shranila v denarnico:D.

Blažka, Rok se je splačalo?

lep pozdrav!

Avtoportret

To pa dela pretirano učenje organske kemije...Pa ne se vstrašit, niso me še odpeljali v norišnico...aja pa ozadje je razmetano..ustvarjalni nered pač.

Šokiran nad fenilalaninom:)

Ljubljana ponoči

Ker je tisto kar trenutno nebi rabil početi najboljše početi pač v trenutko ko imaš največ dela sem si danes zvečer vzel čas za sprehod po centru Ljubljane, nato pa sem se vzpel na grad. Moram reči, da sem presenečen koliko ljudi je bilo v centru. Sem mislil da je zdaj, ko ni študentov Ljubljana bolj zaspana...

Najprej sprehod mimo tržnice...

Prešernov trg je bil internacionalni - turistov je mrgolelo:)


Še center iz mosta.


Pogled iz grajskega obzidja.



Zlatko pravi da je svet lep.Pa ti?

Predlogi? predvsem me zanima obdelava, kjer res šepam. Bi naredili drugače ali je ok?

Zdaj pa učit..aminokisline in to(organska).

lahko noč:)

Poldiju v spomin-pa ni umrl

Ja, v živlenju je pač tako, da se dobre stvari prehitro končajo. In tako se je tudi naš poldi poslovil od nas. Verjetno vas zanima kdo je to? Leopold Charles Valant je naš kaplan... Skupaj smo preživeli mnogo lepih trenutkov-potepanje po Parizu in Normandiji (kot lahko sklepate je Francoz), pa naša srečanja v soboto zvečer, ki so se ponavadi končala v čajnici (na čaju ali piru), tudi kak pohod v gore se najde, pa tiste skrite dogodivščine, ki jih ne nameravam pisat na blogu.
No, in tako je imel v nedeljo zadnjo mašo v župniji, ki sem se je tudi udeležil (po dolgem času, ups:)).

Zadnja pridiga v Šmartnem.



Farani so zbrano poslušali.



Darilo od prijateljev ( da se spočije po naporni maši:)).



Še zadnja posvetitev hostije in vina.

Poldi, hvala za vse kar si naredil za nas. Se vidimo v Ljubljani;)

Štirimestna cifra

Pa sem dočakal. 1000 obiskov namreč. Ni slabo, glede na to, da je blog od začetka deloval brez posebne reklame in mojega sitnarjenja ter neprestanega hvaljenja:) Tako se je od 27. junija do danes nabralo 1007 obiskov s povprešjem 18 na dan. No če gledamo zadnje 14 dni se je ta številka zelo popravila, saj sem v teh dveh tednih zbral kar 40% vseh obiskov. Tudi prihodek iz reklam se je zadnje čase povečal, upam da čimprej zberem potrebnih 40E za izplačilo.

Hvala vsem, ki ste obiskali moj blog in upam da se še vrnete (to bo najboljša nagrada za moje delo).

Martin

Karlovy vary ter Plzen

V prihajajočem postu vam predstavljam drugi dan na Češkem.

Po ne najbolj zgodnjem vstajanju(zmatranost je naredila svoje) je sledila odločitev: Odpeljeva se v Karlovy Vary ter nato v Plzen. Po opravljenih formalnostih v hostlu se karseda hitro odpravima na bus postajo. Seveda brez zapletov ne gre: na metroju ugotovim, da mi v recepciji niso vrnili potnega lista. Sledi telefoniranje in obljuba, da mi ga varno shranijo v sefu. Nato pa še razočaranje na postaji, saj so nama pred nosom prodali zadnje karte. Hitro na železniško in na pot z vlakom.Le-ta traja približno 2 uri, kar sva pametno izkoristila za dremež, ter prebiranje turističnega vodiča o Karlovy Vary. Mesto je zelo star in priznan zdraviliški center z mnogimi zdravilnimi izviri v katerih se je zdravilo mnogo znanih ljudi. Ime je dobilo po cesarju Karlu IV. V središču mesta so ohranjene stare, mogočne stavbe z dih jemajočo arhitekturo,... A prihod na železniško postajo je obetal drugače...

Postaja v Karlovy Vary. Zanemarjena okolica ter star osebni vlak.

Stari, komunistični bloki na poti v center mesta.

A čez nekaj minut je le sledilo olajšanje. Morda pa res nisva prišla zaman.

Prva lepša stavba je pokukala izza dreves.



Mesto je polno prekrasnih vil z vrtovi.



Ni slabo, kajne?



Po izrazu lahko razločite okus vode iz vrelca:).



Katja je bila malo bolj navdušena. Pijeva iz šalčk, ki imajo votel ročaj s katerim srkaš vodo.



Vrelec Svoboda, z 50 stopinjami.Priporočam, da si vodo pred pitjem shladite.



Čez mesto teče reka. V ozadju pa prekrasne stavbe.



V Karlovy Vary polnijo Becherovko, grenčico po okusu podobno Jagermeistru.Vabljeni na pokušino;). Stavba na fotografiji je edina, ki ne ravno lepo posega v arhitekturo centra mesta.

Na žalost je čas kar prehitro bežal in odpravila sva se v mesto Plzen, kjer sva nameravala prenočiti in si naslednji dan ogledati znamenito pivovarno.

Plzenska glavna postaja.

Ko sva po dveh urah vožnje z avtobusom prispela v Plzen sva ugotovila, da turistične informacije v nedeljo ob devetih zvečer pač ne delajo. Tako sva se podala v iskanje prenočišča kar sama. Najprej center: Nekako hoteli z 4 ali 5 zvezdicami niso najbolj prijazni do najine denarnice, zato se napotiva na železniško postajo. Z malo sreče nama na informacijah povejo pot do stavbe z zelo poceni sobami. 160 čeških kron(5,7 Evra) na osebo je namreč zeloooo poceni-tudi za Češko.

Soba za jurija na noč:) Ne ravno v tvojem stilu Sekundek:)

Na hitro sva se spreoblekla, nato pa v mesto, kjer je potekal festival Na ulici 2007. Koncert sva že zamudila(ob 22.00 je bil že konec), sva pa ujela letni kino. Na srečo so predvajali nemi film, tako da sva zastopila vse:)

Letni kino.

Češka ni Češka brez piva - Zavijema še v pivnico na Gambrinus-a.

En pir se hitro razvije v tri pire in ko sva zapuščala pivnico je ura kazala tretjo zjutraj. Hitro spat, jutri je nov dan poln avantur.:)

Nadaljevanje sledi....

Pot do češke in hlavní město Praha

Še zadnjič pregledam prtljago. Je vse ali sem kaj pozabil? Ah, saj je vseeno, zmeraj se kaj pozabi, ne glede na to s kolikšno srbnostjo pakiraš. Nahrbtnika zložim v avto, s potjo poberemo še Katjo(peljal je deda) ter že brzimo proti Mariboru. Na postaji smo eno uro pred prihodom vlaka-krasno, dovolj časa da se psihično pripravim na dolgo pot ter se še malo odpočijem.

Katja počiva na klopci na peronu Mariborske želežniške postaje.

Urca je minila kot bi mignil in že se je prikazal naš vlak. Super prazni kupeji, mogoče bova sama, tako bo udobneje. A že naslednji trenutek vstopi v kupe starejši par. Na koncu se je izkazalo da sta prav prijetna sogovornika, kljub razliki v letih. On profesor ekonomije na Švedski fakulteti, ona diplomirana sociologinja, oba priseljenca iz Azerbajdžana. Prijetno smo klepetali in ko se je naša pot v Linzu ločila sem bil kar malo razočaran:).

Skoraj že na cilju.Česke Budejovice-še dve uri do Prage.



Pokrajina je bežala mimo.
Foto: Katja Nabernik

Devet dolgih ur je mimo. Praga, here we are. Še približno uro je trajalo da se namestiva v hostlu, nato pa spanje. Jutri naju čaka naporen dan.

Zgodnje vstajanje, zajter kar na poti do mesta, iskanje prave poti...Tako nekako je zgledalo prvo jutro v Pragi, ki je prestolnica Češke republike in milijonsko mesto.

Le kje je prava pot?

Najprej si ogledava Václavské Náměstí ali Vaclavski trg, največji trg v mestu, z narodnim muzejem na koncu. Impozantna stavba, še bolj pa široka avenija, na sredini katere je lepo oblikovan park.

Václavské Náměstí z narodnim muzejem.

Pot naju je vodila naprej proti centru mesta, kjer se odpre čudovit trg s starimi hišami, med katerimi izstopa mestna hiša s srednjeveško astronomsko uro. Na sredini je spomenik Janu Husu, ki pa so ga v času najinega obiska ravno obnavljali.

Astronomska ura na mestni hiši. Zasnovala sta jo urar Mikulaš of Kadan ter profesor matematike Jan Šindel.



Utrip glavnega trga z mnogo turisti.



Mestna hiša.

Pot naju je vodila do karlovega mosta, kateri je preživel vse vojne in bitke od začetka 15. stoletja, ko ga je zgradil kralj Karel IV. Most ima 3 zaščitne stolpe, ter 30 kipov svetnikov vzdolž mostu. Je ena največjih pražkih znamenitosti, kar se je videlo tudi po števiulu obiskovalcev, saj je bil most cel dan natrpan z turisti.

Kip svetnika na Karlovem mostu. Kot laho vidite nama vreme ni služilo najbolje...

Most slikan iz razglednega stolpa na Petržinu.

Naslednja postojanka: Grad ali Hradčany. Je največji grajski kompleks na svetu, ki je v svoji dolgi zgodovini gostil mnogo pomembnih trenutkov. Eden najpomembnejših je pravgotovo praška defenestracija, ki je bila povod za začetek tridesetletne vojne. Pomemben pečat je gradu, ter vsej pragi, dal naš arhitekt Jože Plečnik.

Menjava straže.



Straženje gradu je pomembna zadeva.

Počitek na grajsekm dvorišču.



Cerkev sv. Jurija



Katedrala sv. Vida v grajskem kompleksu.



Pred grajskim vodnjakom.

Zlata ulička. Na fotografiji je hiša, v kateri je živel Franz Kafka. Moram priznat da se mi boom okoli njega zdi malo pretiran. Omenjajo ga namreč na vsakem koraku.

Tudi sama sva podlegla Kafkamaniji-Kofe in pravi češki pir (Budvar) v Cafeju Franz Kafka.



Pogled na Praho iz Hradčanov je čudovit.Res škoda da sva imela slabo vreme.

Pot naju je vodila nato vodila preko Male strane na hrib Peteržin, kjer so pred leti postavili pomanjšan model Eifflovega stolpa(Roshledna), ter labirint sestavljen iz samih ogledal.

63 metrov visok stolp, s katerega vidiš celo Prago (ob lepem vremenu).

Prvi dan se je bližal koncu, zajela nas je nevihta in svojega zvestega nikončka sem raje pospravil v torbo. Res se je vlilo kot iz škafa in do hostla sva prišla premočena ter utrujena...čas za spanje? Neeee, gremo še na en pir v bližnji bar nato pa spat...