Friday 3 December 2010

Zimska idila vol.3

»V času sneženja 27. in 28.11.2010 so koncesionarji izvedli drugo večjo akcijo zimske službe, v kateri je sodelovalo 225 cestarjev, 95 strojnikov, 301 voznik in 147 ostalih oseb. V akciji je bilo 294 tovornih vozil, 47 unimogov in traktorjev, 55 strojev ter 104 avtomatski ter 193 vlečnih posipalcev. Pred sneženjem je bilo na vseh območjih izvedeno preventivno posipanje. Ob sneženju se je začelo posipanje in nato pluženje z vsemi razpoložljivimi ekipami.«

To sporočilo so v začetku tedna posredovali iz zimske službe Direkcije za ceste RS. Pogled na razpredelnico porabljenega materiala nam pokaže porabo 4.818 ton soli, 3.557 kubičnih metrov agregata ter 21.900 litrov raztopine magnezijevega klorida.




Verjetno je izgubljanje besed o škodljivosti posipanja cestišč nepotrebno, saj na to nakazujejo številne študije. Eno izmed njih so opravili tudi na Ljubljanski Biotehniški fakulteti. Ugotovili so negativne posledice soljenja, ki se kažejo v povečanem zasoljevanju zemljišč ob cestah, ter propadanju dreves, ki se kažejo v obliki bledenja (kloroz) in odmiranja (nekroz) listov. Posebej ogroženi so stari drevoredi, nekateri od njih so celo spomeniško zaščiteni.
Študije v drugih državah so pokazale negativne vplive na povečano slanost podtalnice, v kateri počasi narašča koncentracija klora in natrija. S študijo v Kanadi so dokazali da se v podtalnico izpere kar 55% soli, nasprotno je prej veljalo mnenje, da se večina soli spere v tekoče in stoječe površinske vode.




Bojan Žlender, predsednik Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, pravi, da je vprašanje soliti ali ne prav toliko politično kot strokovno vprašanje. V Skandinaviji, Švici ter nekaterih mestih v Avstriji in Nemčiji so se odločili da cest v mestih ne plužijo do golega ampak na cestišču pustijo tanko plast snega, na katero posipljejo pesek, snega pa se nato sprime s cestiščem. Takšen ukrep zagotovo pripomore k manjši obremenjenosti okolja, vendar je za to potreben miselni preskok ljudi. V zgoraj omenjenih državah najprej poskrbijo za pločnike in javni promet, nato pa se lotijo ostalih cest. Si predstavljate jezo voznikov v Sloveniji ob takem ukrepu, kjer slišim veliko kritik že navsezgodaj zjutraj o nepripravljenosti cestnih služb in o tem kako bi morale vse ceste biti perfektno splužene in posipane že zgodaj zjutraj.

Takole izgleda cesta v Norveškem Trondheimu 14 dni po sneženju. Foto: Rok Močnik


Ob vse glasnejšem pritisku po varovanju okolja bo tema o soljenju cest v prihodnjih letih verjetno zmeraj glasnejša. Odločitev ali nam več pomeni okolje in manjša obremenjenost le-tega ali dobra volja ter udobnost voznikov bo v prihodnosti ena izmed resnih političnih tem v državi.



besedilo:Martin Kavšček, Foto: Martin Kavšček

2 comments:

Anonymous said...

A ne veš, da smo bli in naše ceste prej kle kot pa sneg? Zato je treba vse spucat. Tak kot pri volku...

Unknown said...

In to čimprej, da nas zimska idila ne zmoti in slučajno ne izgubimo kakšnega everčka! Meni bi najbolj pasalo, da zapade 2 metra snega in da se svet ustavi za en teden. To bi bil občutek :)